23. februar 2012

Pasji dnevi!


 Takšni prijetni, dlakasti, glodajoči, repkajoči, tu in tam polulani in crkljajoči. Od jutra do poznega večera naju spremlja mala senčka in nama dela dneve še bolj pisane. Težko je zajeti v par stavkov vse, kar je Bina v tem tednu naredila za naju, tistih nekaj rolic papirnatih brisačk in plastenka profesionalnega razkužila so zanemarljiva cena za tole drobceno bitje, ki trosi pozitivo in tako velikodušno deli svoje mokre poljubčke. Mala gusarka, najin mini termoforček, lovilec prahu, krznena kepica, ki radodarno deli svojo dlako z nama, vlažen smrček za mokre poljubčke na nos, veliiike globoke učke z zapeljivimi trepalnicami in šapice, ki znajo tako nežno požokati po licu. Dva stopljenca sva! :)


15. februar 2012

Sooo close!

 Kako luštno, ko nekaj tako težko pričakuješ, vsak dan posebej narediš križec v koledarček in ponovno prešteješ, koliko dni te še loči do veselega dogodka (just in case, če si se pri prejšnjih 587 štetjih zmotil in je dan D v resnici še kakšen dan bližje). Tako je koledarček do ponedeljka zagotavljal, da bom v petek lahko rekla: "Še točno en teden!", aaampak so se birokratske stvari tako lepo uredile, da bom lahko v petek rekla kar: "Wiiii, po njo gremo!".
 In tako je pasji kotiček že urejen, dekice čakajo majhno kosmato rit, da jo bodo grele, plišasta kokoška in tiger že trepetata pred mini ostrimi zobki, gumijaste igračke nabirajo moči za spopad s konstantnim žvečenjem, tačkasti posodici pričakujeta svoje prve porcije hrane, moja najljubša Roxy potovalka pa se duševno pripravlja, da bo od zdaj naprej njena premična garsonjera. Midva poskušava akumulirati čimveč spanja možno, da naju ne bo že prva noč "lulanja na uro" spremenila v zombija in bova imela energijo za pospravljanje kaosa v sobi, igranja na najbolj blatnem delu vrta, umivanje drobnih šapic, ki bodo pobrale vso mogočo in nemogočo svinjarijo, lovljenje po stanovanju s pasjo zobno pasto v roki in "penečim" kužkom pred sabo ... Huh, divje bo, za kar nekaj časa maham v slovo miru ter dopuščam možnost, da bom kdaj v naglici zapustila hišo rahlo okosmatena (nisem si mislila, da bom imela kdaj krzneni plašč), s prežvečeno peto na gležnarjih, poslinjenim rokavom najljubše jopčke in pozabljenimi pasjimi priboljški v žepu. 

9. februar 2012

Just do it!


 Sanje in plani največkrat ostanejo samo to, ker zmanjka tista odločilna sestavina, ki je tako ključna za pretapljanje v resničnost - motivacija. Še vedno velja, da smo največkrat prav sami tisti, ki si stojimo na poti, se omejujemo in postavljamo kup razlogov in izgovorov, zakaj nekaj nikakor ne more uspeti. Vse je v glavi, prav vse gre, če se tako odločimo sami.

 Tako, velike besede - kako jih spreminjam iz teorije v prakso, je tema povsem druge debate, čeprav se na nekaterih področjih pričenjajo počasi kazati premiki v pravo smer in se moja trma obrestuje. Tako po 26 letih "pes-je-velika-odgovornost" zavijanja z očmi okolice sprejemam to odgovornost in se je veselim. Po 26 letih na trebuhu končno opažam V in sramežljive kocke, ker je od nekje prišla disciplina in lahko brez doživljanja hujših travm zamenjam čokolado za banano, surfanje po internetnih valovih pa za utapljanje v potnih kapljicah. Zakaj zdaj? Miniaturni klik je razblinil strahove in "ne-zmorem" misli, ki so se tako udobno zasidrale v moji glavi in jih spremenil v brezdomce. Zakaj pa ne? In kdaj, če ne zdaj?

2. februar 2012

Bit


 Ob božajočih zvokih chill out jazza z lahkoto odplavam na bele kavčke najljubše portoroške kavarne. Tik ob morje, ki pomirja, sprošča in polni ozračje s tistim algasto-slanim vonjem, ki se na lestvici mojih najljubših vonjev uvrsti tesno za vonj Nutelle in vonj  njegovih lask. K drobni mivki, ki se skrije na vsa mogoča in nemogoča mesta in hrusta okrog tebe še kakšen teden po vrnitvi z dopusta. Pa božajoče sonce, orošen kozarec s porcijo sladoledne kupe v velikosti kosila, lističi mandljev, piškotastimi drobtinami, občasni sunki burje, da se moji laski igrajo v zraku, vmes pa zatavajo še v sladoled in smetano (že skoraj nekakšen ritual, brez katerega težko na prostem pojem karkoli potencialno packljivega). Nežno obarvana koža s kristalčki soli na drobnih dlakicah, kratke kavbojkice, sprane od morja in pobeljene od sonca, nepogrešljiv vonj kokosove kreme za sončenje, zadnji ostanki pegic na nosku in pisana špangica v laskih. Možgani na off in čivava na straži. Moj smisel življenja, ja, naj že pride poletje!