Kako luštno, ko nekaj tako težko pričakuješ, vsak dan posebej narediš križec v koledarček in ponovno prešteješ, koliko dni te še loči do veselega dogodka (just in case, če si se pri prejšnjih 587 štetjih zmotil in je dan D v resnici še kakšen dan bližje). Tako je koledarček do ponedeljka zagotavljal, da bom v petek lahko rekla: "Še točno en teden!", aaampak so se birokratske stvari tako lepo uredile, da bom lahko v petek rekla kar: "Wiiii, po njo gremo!".
In tako je pasji kotiček že urejen, dekice čakajo majhno kosmato rit, da jo bodo grele, plišasta kokoška in tiger že trepetata pred mini ostrimi zobki, gumijaste igračke nabirajo moči za spopad s konstantnim žvečenjem, tačkasti posodici pričakujeta svoje prve porcije hrane, moja najljubša Roxy potovalka pa se duševno pripravlja, da bo od zdaj naprej njena premična garsonjera. Midva poskušava akumulirati čimveč spanja možno, da naju ne bo že prva noč "lulanja na uro" spremenila v zombija in bova imela energijo za pospravljanje kaosa v sobi, igranja na najbolj blatnem delu vrta, umivanje drobnih šapic, ki bodo pobrale vso mogočo in nemogočo svinjarijo, lovljenje po stanovanju s pasjo zobno pasto v roki in "penečim" kužkom pred sabo ... Huh, divje bo, za kar nekaj časa maham v slovo miru ter dopuščam možnost, da bom kdaj v naglici zapustila hišo rahlo okosmatena (nisem si mislila, da bom imela kdaj krzneni plašč), s prežvečeno peto na gležnarjih, poslinjenim rokavom najljubše jopčke in pozabljenimi pasjimi priboljški v žepu.
1 komentar:
Naj ima dovolj igračk, da jih bo žvečila. V tem primeru bo druge stvari pustila pri miru. Meni Whoopi ni uničlila ene stvari, ker je imela vedno dovolj igračk za žvečenje.
wiiiii wiiiiiw iiiii kužki so ZAKON <3
Objavite komentar