XY days to go ...

 Koliko nas je pred uhUH leti uporabljalo: "Samo še petkrat spat do božiča.", "Samo še trinajstkrat spat do rojstnega dneva." in podobne mantre? Jaz sem jih ohranila, samo da danes ne odštevam več, kolikokrat bom še počohala zobke s plavo-vijolično Curaprox zobno ščetko, skočila pod tuš in uživala v marcipanastem vonju tušgela, se zavila v sovjo pižamico in se zavlekla pod njegovo perut, potem pa počaaasi preklopila na ZzzzZZzzz stanje, pred božičem oz. rojstnim dnevom, ampak počnem to pred vsakim potencialno velikim dnevom. 

 Tako vzporedno poteka kar nekaj odštevanj, ki so krasna motivacija, ko je tu in tam treba: 

*stisniti zobe in šteti do 452961811 10, 

*zamižati na obe očesi (in še na notranje), ko iz vitrine mamljivo mahajo trojne čokoladne tortice, 

*ubrati novo pot do avtobusne postaje, ker sem nevarno blizu, da bom podlegla kratkim jeanskam, ki bi jih moja prenovljena rit z veseljem vzela za svoje,

*zbrano prebrati neumno knjigo s smešno velikim številom pravljic, ki so pisane s približno toliko občutka, kot ga imam sama za molzenje krave, 

*dopovedovati frufruju že sedmič v istem dnevu, da njegov izgled ni groovy, ampak katastrofalen in že sedmič naleteti na njegovo ignoranco dobronamerne opazke ...

It's so fluffy I'm gonna die :)

 Ko k sebi stisneš malo kosmato telesce in s kazalcem začutiš hitro utripanje malega srčka in toploto malega bitjeca, je ljubezen zapečatena. Ko se že skoraj obarvani smrček dotake tvoje dlani in prične drobno gobček raziskovati vsak milimeter kože in te ob tem žgečka s prvimi tremi brkci, že začneš spreminjati agregatno stanje. Popolna je: puhasta, mehka, topla, tako neskončno nedolžna in zaupljiva, ko zvije mini repek in se ji učki vse bolj zapirajo, dokler ne utone v spanje. Vse je tako zelo drobceno - ušeski s prvimi znaki kodrčkov, smrček, učki, šapice z rožnatimi blazinicami, gobček, ki izgleda popackan s čokolado in seveda mali repek. V takih trenutkih sreče je občutkov toliko, da težko sledim dogajanju okrog sebe, a tega je bilo tako lepo deliti še z dragim in prijateljico. 

 Še malo, bitjece sladko, pa boš samo najina - neskončno ljubljena in oboževana. Pridi, pridi, pridi!

Fast forward!

 Če se je prejšnje leto vse odvijalo v slowmotionu, potem je januar s trenutnim potekom dogodkov napovedal divji tempo. Ciljev je bilo seveda veliko in še več, ampak moja organizirana osebnost (control freak, priznam) jih je raztrosila po celotnem planerju in pogled nanje je bil precej nestresen. Trenutno sem s svojim sanjarjenjem sprožila domino efekt v realnosti in iz treznega bitja, ki ravna premišljeno in previdno, se je razvilo impulzivno. Očitno je sprejemanje dlakavih, cvilečih odločitev s toplim smrčkom in povsem resničnim srčnim utripom tukaj. In mini poznopomladanski pobeg k francoskim rogljičkom ob Senni. Oboje v roku manj kot 24 ur. Najbrž je odveč omeniti, da bi bilo resnično pametno vplačati Loto. Ali najti umirajočega strica v 8. kolenu, ki živi na Bahamih in ima zajeten račun na Kajmanskih otokih, jaz pa sem njegova edina dedinja. Januar rox!

Cake Balls

Malce drugačna pisana objava z mojim packanjem tortastih lizik za na žurček. 

Instant sonček

 Ni lepšega kot nežni, skoraj naključni dotiki v družbi, na hitro prilepljen poljubček, ki je zgrešil lice in pristal v okolici ušesa in mini laskov okrog njega, na kratko podrsano koleno ob tvoje stegno, nagajivi pogledi izpod čela in mimogrede popravljen pramen las. In nenavadno drsanje noska po vratu, ko me kužkasto vohaš in ugotavljaš, ali danes prevladujejo piškotki ali strup. Morda zastrupljeni piškotki. Ko se prstki prepletejo pod mizo in z nohtom kazalca povsem narahlo začrtam srček v tvojo dlan.

 Uživam v sproščenem ozračju, smehu družbe, iz katerega previdno izluščim tvojega in ga nadvse pazljivo položim v zbirko tistih resnično srečnih trenutkov, ki služijo kot esenca tistim malo bolj tečkastim dnem, ko se zdita brezskrben smeh in golobčkasto stiskanje skorajda misija nemogoče - kot dokaz, da znava biti skupaj zares čudovita in sva drug ob drugem resnično samosovja. V srčku, ki ti ga zarišem v dlan, čepi mini žarek sončka, ki te požgečka, ko te zamika, da bi zapustil rožnatost mehurčka in se predal temnim mislim. Tam je za vsak slučaj, čaka, da lahko v trenutku ukrepa in te ponovno opomni na to, kaj zmoreva skupaj. Praktično karkoli.