24. november 2011

Wool Romance

 Zakopana pod kup volne, zavita, ovita, povita, zažokana, zažepkana ... Spodnja majica, majčka in ogromen pulover – varnostni ukrepi, da moje razvajene ledvice in mehur kraljujejo v ogretem telesu in se imajo kar se da krasno (zaposleni so s svojim običajnim početjem in nimajo časa naklepati, kako ponagajati njihovi stanodajalki). Čudovito se je zakopati v prevelik pulover, mogoče zato, ker si lahko domišljam, da je njegov. Če bi se oblačil v rožnato. In uporabljal Diorjev Poison.
 Volna objame, se segreje na telesno temperaturo in z nekaj domišljije tudi boža. Prijetna instant ovca, ki gre povsod s tabo: potrpežljivo preživi dopoldne v službi, si privošči počitek v garderobni omarici na fitnesu, kjer se odloči, da si bo skrajšala čas in se vrže z obešalnika v strasten objem malo drugačne instant ovčke – Emujk. Medtem v moji torbici v velikosti večje garsonjere prijetno klepetajo pisane rokavičke in kapa ... Razkazujejo si svoje modne dodatke: zanke, gumbke, črno-rožnat cof in iz pogovora rasistično izločijo bombažno kozmetično torbico z motivom ovčke (pozerka se samo pretvarja, da je nekoč blejala in prežvekovala sočno travo). Ko zapustimo garderobo (doslej nam uspeva, da ostajamo skupaj in članov družine ne pozabljamo naokoli) se ovčke vseh velikosti, oblik in barv lotijo misije, kako me ogreti. Pogreznjena v njihov topel objem tavam po ljubljanskih ulicah in že težko pričakujem prvi sneg. Da svojo malo čredico popeljem na zimski sprehod in svojim rokavičkam ponudim malo razuzdanosti ter jim dovolim srečanje z njegovimi ... Morda se splete volnena romanca.

Ni komentarjev: