Just wondering

 Zakaj tako rada pozabljam na nekaj, kar mi je pri srcu? Celo tako zelo, da me spravlja v mavrično razposajenost, me nagradi s sladkim bonbončkom ponosa, sprosti po dolgem dnevu in me ponovno spoji z mojim bistvom. Da ne omenjam zadovoljstva ob zavedanju, da gre za moje delo, moj vložen čas, mojo zamisel in povsem unikaten končni izdelek izpod mojih rok.

 Takšna kreativnost mi ne da le nove verižice, majčke, obeska in podobnih mini sladkorčkov za dušo, ampak mnogo več. Ustvarjalnost veselo razširi svoje lovke tudi na ostala področja, manj zabavne naloge, v katere strmim že (pre)dolgo, zagledam jih v novi luči, pade tudi kakšna ideja, kako mirovanje pognati v gibanje, čas, ki ga preživim sama s sabo, z vso drobno kramo, ki je raztresena po ogromni mizi, po meni in po gubicah rjuhe (kjer rada ostane par noči in me zahrbtno žuli), mi da ogromno. Recimo temu "moja osebna meditacija". Najbrž ne ravno v najbolj zdravih položajih za hrbtenico, pa vendar je to redka priložnost, ob kateri moje misli tvorijo monologe, brezskrbno tekajo z enega konca glave na drugega, tu in tam pa se v tej neobremenjenosti reši tudi marsikateri problem. Brez naporov, obremenjevanja, ponavadi celo na najbolj preprost način, ki je ob vsem premišljevanju, ki sem ga že vložila v iskanje rešitve, ostal neopažen.

 Prejšnji teden sem se močno zamislila sama nad sabo, ko sem ob nekem povsem preprostem čečkanju, lepljenju in rezanju ugotovila, da nisem od decembra pa do danes ustvarila ničesar. Ok, brownie pecivce, kosila, kakšna tortica in moje prve sadike čilija so izvzete. Ampak dejansko nič kreativnega. Niti razmišljala nisem o tem. Žal težko pojamram, da ni časa, ker ga najdem za dragega, vsak dan večjo pasjo kepo, druženje, razgibavanje teleščka, tavanje po spletu ... Torej je čas dobrina, ki jo znam razdeliti ne le med najpomembnejše v svojem življenju, ampak še v kup postranskih dejavnosti. To, da ga nisem namenjala ustvarjanju je tako žal izključno moja krivda.

 Ideja, ki sem jo potegnila iz vsega skupaj je, da blog uporabim kot vzpodbudo pri nalogi, ki jo nalagam sama sebi: vsak teden = en projekt. Ne bom prezahtevna, včasih bo projekt le ideja, skica. Razlog je, da nočem narediti nečesa samo zato, da bom izpolnila izziv, pomembneje je, da je izdelek estetski in mi proces ustvarjanja podari vse zgoraj našteto.

 Seveda mi bodo prav prišle kakšna vzpodbuda, ideja, komentar, kakršenkoli navdih, ki mi ga lahko ponudite. Verjamem, da bo šlo - še pomembneje; verjamem, da bom imela ogromno od tega.