Včasih preprosto moram pocrkljati tudi samo sebe. Ker sem pridna, ker civilizirano in z nasmehom prenašam takšne in drugačne izpade soljudi (in jim v mislih primažem eno okrog kepe), opravim vse obveznosti, ki jih imam, ob vsem tem pa vzdržujem higienski minimum v gnezdu, vsake toliko časa nahranim svojo sovjo družinico (torej mojega čuka moškega in sebe) s toplim obrokom, delim okrog sebe sončne žarke in furam nadljubeč odnos z dragim, kamor stlačiva še zajeten kup čohanja perja, žokanja in žepkanja. Glede na zgornje vrstice mi najbrž ni treba posebej poudarjati, da si tako izjemno bitje zasluži tudi kakšno nagrado (skromno rečeno, v resnici bi lahko samostalnik nagrada mirne duše napisala kar v množinski obliki).
Tako sem se povabila k frizerju, ker moji lasje očitno stremijo k temu, da bi si v čim krajšem času ponovno utrli pot čez joške in zato motivirano rastejo, frufru bi me najbrž rad spravil v situacijo, ko zaradi njega ne bom več videla in se bom zaletavala v predmete in osebe pred sabo (kar se sicer rado dogaja tudi kadar je moje vidno polje brez motenj), pa tudi sicer so lasje že močno pogrešali jadranje v vetru fena in rekreacijo z ogromno okroglo kartačo, ki jim ju zlobna jaz nikoli ne priviščim. Ker nikakor ne gre, da bi se rekreirali samo moji laski, ostalo telo pa bi veselo pridobivalo centimetre na najmanj primernih delih, je tukaj še podaljšana fitnes karta, zaradi katere bom lahko vsak dan sonček že uro in pol prej kot ponavadi, ker bom pred službo odtekla par kilometrov, ob tem pa pozorno pogledala kup ponovitev Umorov na podeželju, ki so ob tako zgodnji uri edina užitna serija, kar jih ponuja fitnes TV. Ob obisku frizerja je kljukica (lasišče prede zaradi dooolge masaže, laski komaj še žgečkajo vrat, konice so sveže in pripravljene na nove izzive, jaz pa resnično zadovoljna in morda malce zastrupljena z idejo o še krajši različici te frizure, trenutno še sveto prepričana, da bom tudi jaz kupila okroglo kartačo), prvi obisk fitnesa je za mano, virtualni klanci uspešno premagani (izvzeto sopihanje v naklon, podoben vzponu na Triglav), najljubše tekaške pajkice ponovno v akciji, kljukico pri musklfibru še zagotovo dodam jutri. Ob tako vestnem nagrajevanju telesa, se je moja uboga duša seveda počutila na moč zapostavljeno, zato sem se ji odkupila s hitrim skokom v eno ljubših trgovinic in ji privoščila fino volneno majčko. Luštno je biti priden (upam, da me vidita tudi Miklavž in Božiček)! :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar