Pink!

 Roza ... še zmeraj moja najljubša barva. Pozitivna, punčkasta, naivna, sladka, optimistična, energična, polna življenja, zaljubljena - pomeni mi vse to in najbrž še marsikaj drugega. Če bi morala izraziti sebe na najpreprostejši način, bi to prav gotovo najlažje in najhitreje naredila s packo roza barve. Takšna sem. Te lastnosti pri sebi imam nadvse rada. Moja naivnost na srečo še ni doživela veliko negativnih presenečenj, zato jo mirne duše uvrščam na seznam meni ljubih karakternih potez - če se odpovem naivnosti, se odpovem veri v dobro tudi pri tistih malo manj konvencialno priljubljenih osebah in izgubim ogromno veselja, ki mi ga sicer pričarajo povsem vsakdanji predmeti in dogodki, če nanje gledam iz otroške perspektive ... temu pa se nisem pripravljena odreči, zato včasih raje butnem z glavo v zid, ko kdo to naivnost izkoristi, in živim dalje - v naivni veri, da se bo nekoč cvrl v peklu :)

 Prva asociacija ob baby roza odtenku je prav gotovo sladkobna lepljivost sladkorne pene: tako puhasta, a vseeno nekako lomljivo packljiva. Na pogled pravljična, ko pa jo pobližje spoznajo še ostala čutila, precej nadležna iznajdba - prilepi se na najbolj nenavadna mesta, seveda na takšna, ki naj ne bi bila lepljiva. Zgodba s sladkorno peno se ponavadi konča s prsti, ki izgledajo, kot bi ravno izgubili vojno z ogromno tubo sekundnega lepila, in lasmi, prilepljenimi povsod po obrazu. Ima precej neverjetno sposobnost, da se ji, kljub temu, da bi jo naj jedli z usti, vseeno uspe pretihotapiti še na 101 drug del telesa (ponavadi tudi oblačil, ker pač ni lepšega, kot lepljiv otoček tekstila, na katerega se nato lepijo vsi vidni in nevidni prašni delci ... kot prilepljen okrasek se krasno obnese tudi kepa las, ki se je vzela od kdovekod in se odločila za kratko potovanje z vašo majico). Tudi takšna znam biti, ja - kup tečkastega, nadležnega (igraaaaj se z manooo!! božaj, lupčkaj, stiskaj ...) in glasnega, pod učinkovito krinko ljubkega, ranljivega in sladkega. Tudi to sem jaz ;)