Rituali

 Tiste zadnje pol urice, preden zagnano skočiva iz tople postelje in začneva dan, je seveda najslajše. Najprej cute in povsem zmedeno godrnjanje, ko je treba utišati budilko na mobitelu (kar se mi zdi ob nekaterih ekstra zaspanih jutrih zelo zapletena misija), nato zadovoljni vzdih, ko vem, da je bilo zvonjenje nastavljeno preventivno pol ure prezgodaj in lahko še malo zadremam, preden se soočim z vlogo budne, odgovorne in zanesljive osebe, ki je iz sebe sposobna spraviti še kaj več od: "Gmpg, mhm, hmm," in podobno kompleksnih kombinacij zvokov. Tako se še zadovoljno zavlečem med rjuhe in pričnem uvidevno preverjati, v kako zelo budnem stanju je moj sospalec (torej oseba, ki z mano deli gnezdo posteljo). Ker je njegova prisebnost in zmožnost izmenjavanja ljubečih fraz ponavadi podobna ponesrečencu v globoki komi, se po petih minutah "nežnega" žokanja, čohanja in drezanja s kljunom nosom v njegovo ramo vdam in se zadovoljim samo z žlička crkljanjem, ki je ena izmed najbolj hvaležnih oblik samocrkljanja, kadar vaš partner iz takšnih ali drugačnih razlogov odpove sodelovanje. Ljubeči del najinega jutra je na vrsti, ko se on že odpravlja v službo in se še parkrat vrne v posteljo - tukaj dopušča možnost, da mu je v tistem trenutku več do tople dekce in misli na še vsaj 3 ure kvalitetnega spanja, ampak zakaj bi si z realnostjo kvarila iluzije ;) Po uspešnem poletu odhodu v službo, šibava vsak k svoji tolažilni ljubezni: kavi!