Instant sonček

 Ni lepšega kot nežni, skoraj naključni dotiki v družbi, na hitro prilepljen poljubček, ki je zgrešil lice in pristal v okolici ušesa in mini laskov okrog njega, na kratko podrsano koleno ob tvoje stegno, nagajivi pogledi izpod čela in mimogrede popravljen pramen las. In nenavadno drsanje noska po vratu, ko me kužkasto vohaš in ugotavljaš, ali danes prevladujejo piškotki ali strup. Morda zastrupljeni piškotki. Ko se prstki prepletejo pod mizo in z nohtom kazalca povsem narahlo začrtam srček v tvojo dlan.

 Uživam v sproščenem ozračju, smehu družbe, iz katerega previdno izluščim tvojega in ga nadvse pazljivo položim v zbirko tistih resnično srečnih trenutkov, ki služijo kot esenca tistim malo bolj tečkastim dnem, ko se zdita brezskrben smeh in golobčkasto stiskanje skorajda misija nemogoče - kot dokaz, da znava biti skupaj zares čudovita in sva drug ob drugem resnično samosovja. V srčku, ki ti ga zarišem v dlan, čepi mini žarek sončka, ki te požgečka, ko te zamika, da bi zapustil rožnatost mehurčka in se predal temnim mislim. Tam je za vsak slučaj, čaka, da lahko v trenutku ukrepa in te ponovno opomni na to, kaj zmoreva skupaj. Praktično karkoli.